APDEJT.si

Sveti oče Frančišek je med opoldansko molitvijo Angelovega oznanjenja iz Vatikana izrazil globoko skrb zaradi "skrajno resne humanitarne situacije" v Gazi. Poudaril je, da je civilno prebivalstvo v oblegani enklavi "zadrto od lakote" in je še naprej izpostavljeno nasilju in smrti. Njegove izjave odražajo zaskrbljenost nad posledicami obleganja Gaze s strani Izraela, ki močno prizadene lokalno prebivalstvo.

Izraelska mornarica je v mednarodnih vodah pred obalo Gaze prestregla drugo plovilo v sklopu "Flotilje svobode", ki je bilo namenjeno dostavi humanitarne pomoči in je kršilo mednarodno pomorsko pravo. Na ladji Handala naj bi bili aktivisti, ki so med prevzemom ladje s strani izraelskih vojakov peli protestno pesem. Medtem je kolumbijski predsednik Gustavo Petro ukazal mornarici, naj ustavi in ​​blokira pošiljke premoga proti Izraelu, kot odgovor na "genocidno vojno" v Gazi, s čimer kritizira svojo administracijo, ker naj bi kljubovala ukazu.

Izraelske sile so prestregle in zasegle ladjo Handala, ki je bila del mednarodne misije Freedom Flotilla Coalition in je plula proti Gazi z namenom dostave humanitarne pomoči ter preboja obleganja območja. Ladjo so zasegli v mednarodnih vodah, njena 21-članska posadka, vključno z dvema Italijanoma, pa je bila aretirana in odpeljana v izraelsko pristanišče Ašdod. Organizacija Freedom Flotilla trdi, da je bila posadka nezakonito pridržana, in napoveduje stavko s gladjo. Dogodek je sprožil kritike nekaterih italijanskih politikov.

Ameriški senator Marco Rubio je v intervjuju za Fox News ponovil, da predsednik Donald Trump naraščajoče nestrpno spremlja dogajanje v zvezi z ruskim predsednikom Putinom in ukrajinskim konfliktom. Rubio je poudaril, da je Trump vse bolj frustriran zaradi Putinovega vedenja in nereševanja vojne v Ukrajini.

Tovornjaki z nujno medicinsko pomočjo iz Egipta so začeli vstopati v Gazo preko mejnega prehoda Rafa. Al Qahera News je na platformi X objavila posnetke konvojev, ki se premikajo v obmejni regiji.

Francoska pevka Zaho de Sagazan je pozvala francoskega predsednika Emmanuela Macrona, naj ukrepa glede Gaze. Poudarila je, da mora imeti pogum in dostojanstvo za ukrepanje, ter pozvala k "močnim in takojšnjim dejanjem" proti vojni v Gazi, ki presega priznanje palestinske države. Izrazila je, da je palestinsko ljudstvo "bombardirano, lačno in ponižano s strani izraelske vlade".

Egipt je v nedeljo poslal konvoje humanitarne pomoči proti Gazi, medtem ko je izraelska vojska napovedala takšne premire za olajšanje dostave. Vozila s pomočjo so se premikala iz Egipta v Gazo, kot je poročal egiptovski državni televiziji. Novica nakazuje premike v prizadevanjih za zagotavljanje humanitarne podpore območju.

Ladja "Handala", ki je prevažala humanitarno pomoč in na krovu katere sta bili dve poslanki francoske stranke "La France Insoumise" (LFI), je bila prestrežena s strani izraelske vojske 26. julija. Ladja je vplula v pristanišče Ashdod v Izraelu.

Grške oblasti so uradno zaprosile Evropsko unijo za pomoč pri obvladovanju obsežnih gozdnih požarov, ki so prizadeli več regij v državi. Za pomoč so zaprosili preko mehanizma RescEU. Požari so zahtevali že najmanj pet življenj in prisilili k umiku prebivalcev z več območij.

Ladja Handala iz gibanja "Flotilla za svobodo", ki prevaža humanitarno pomoč, se je približala obalam Gaze. Obstajajo poročila, da izraelska mornarica, natančneje enota Shayetet 13, s pristanišča Haifa pluje proti njej z odredbo, da ladjo prevzame in aretira potnike. Ladja Handala naj bi zjutraj pristala v Gazi, potem ko je presegla doseg prejšnje ladje Madleen.

Članek italijanskega avtorja P. Liguorija opisuje katastrofalno humanitarno situacijo v Gazi, ki jo je označil za »obraz resnice« in izpostavil stradanje kot neposredno grožnjo smrti po več kot dvajsetih mesecih bombardiranj, uničenja mest in infrastrukture ter spremembe begunskih taborišč v množična grobišča. V drugem članku palestinsko gibanje Hamas preko svojega predstavnika Izzata al Rishqa zanika Trumpove obtožbe in kot glavno oviro za dogovor navaja izraelskega premierja Netanjahuja. Hamas je ponovno potrdil pripravljenost na celovit sporazum, ki bi končal ofenzivo v Gazi, kar naj bi izkazoval že od začetka pogajanj.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je večkrat izrazil zaupanje v skorajšnji dogovor za premirje v Gazi in izpustitev talcev, medtem ko je pozival Izrael k dokončanju vojaških operacij proti Hamasu. Po drugi strani je francoski predsednik Emmanuel Macron izzval jezo Izraela s priznanjem palestinske države, kar je premier Benjamin Netanjahu označil za nagrajevanje terorizma. To dejanje je prišlo v času zastalih mirovnih pogajanj in dvomov o pripravljenosti Hamasa na sporazum, kar dodatno zaostruje razmere v regiji.

V stanovanju v Sesto San Giovanniu blizu Milana so v sredo zjutraj našli truplo 62-letnega moškega, ki naj bi bil Hayati Hayim Aroyo. Moški je bil delno zažgan. Po poročilih naj bi bil Aroyo brat njegove žene Hüseyina Sarala, vodje turške kriminalne organizacije Sarallar, ki je bil leta 2005 ubit v atentatu v Crotoneju. Aroyo naj bi bil njegov svak.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra priznala palestinsko državo. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je to izjavo označil za nepomembno, češ da Macronove besede nimajo teže, čeprav ga sicer ceni kot osebo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal priznanje Palestine septembra, kar je Izrael označil za favoriziranje Hamasa in oviranje izpustitve talcev. Ta poteza naj bi spodbujala terorizem in ogrožala izraelsko varnost, hkrati pa je povzročila delitve v EU. V Franciji so judovske organizacije to potezo označile za "halucinanten precedens". Palestinci v Ramali so novico pozdravili, medtem ko je Italijanska premierka Meloni izrazila zadržanost.

Izraelske oblasti so aretirale jeruzalemskega muftija, kar je okrepilo pritisk na vlado, naj prizna palestinsko državo. Vzporedno je italijanski zunanji minister Tajani izjavil, da bi moralo priznanje Palestine slediti priznanju Izraela, kar je naletelo na kritike. Dogodki poudarjajo zapletenost bližnjevzhodnega konflikta in različne mednarodne odzive na vprašanje palestinske državnosti.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je izrazil zaskrbljenost nad izraelskim odzivom na Bližnjem vzhodu, ki ga je označil za nesorazmernega. Tajani je poudaril potrebo po deeskalaciji in rešitvi dveh držav, ki bi omogočila mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Izrazil je upanje po miru in stabilnosti v regiji.

Italijanski zunanji minister Tajani je obsodil ravnanje Izraela v Gazi, hkrati pa pozval Hamas, naj ne uporablja palestinskih civilistov kot ščitov. V Jaffi v Izraelu so judovski in arabsko-izraelski protestniki zahtevali prekinitev obleganja Gaze in prenehanje stradanja prebivalstva, medtem ko humanitarne organizacije opozarjajo na vse slabše razmere.

Francija je napovedala, da bo postala 149. članica Združenih narodov, ki priznava Državo Palestino. Ta poteza bi lahko imela pomembne posledice, saj nekateri, kot je Bruno Cardoso Reis, menijo, da bi takšno priznanje lahko koristilo Hamasu. Medtem pa je v Ukrajini mogoče pričakovati nadaljevanje konflikta, saj bi prekinitev ognja za vsako ceno lahko povzročila dolgotrajen in občasen konflikt.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ostro kritiziral mednarodno skupnost zaradi "brezčutnosti" in "neaktivnosti" do trpečega palestinskega prebivalstva v Gazi, ki se sooča s hudo humanitarno krizo in lakoto. Guterres je poudaril, da gre za "moralno krizo, ki izziva svetovno vest" in pozval k takojšnji ustavitvi sovražnosti ter povečanju humanitarne pomoči.